(Na vprašanja bralk odgovarjam v sklopu portala zadovoljna.si. To vprašanje in odgovor sta bila objavljena tej povezavi. Svoja vprašanja pa lahko oddate na tej povezavi.)
Pozdravljeni! Stara sem 21 let in imam partnerja, ki ima 40 let. Je moj prvi partner in imava se super. Ljubim ga in on ljubi mene, glede tega nimam nobenih dvomov. Tudi glede prihodnosti imava skupne cilje, saj si oba želiva otroke (nobeden od naju jih še nima), ampak seveda čez nekaj let, ne še zdaj. Kljub temu, da je od mene starejši skoraj 20 let, imam zaenkrat občutek, da sem našla sorodno dušo. Soočam pa se z drugi težavo: mnenja in obsojanja drugih ljudi. Kadar koli omenim parnerjevo starost, slišim komentarje, kot so: zdaj se imata super, čez 20 let pa se bo razlika zares poznala, če bosta živela povprečno dolgo boš 30 let vdova, kaj boš pa potem? In podobne stvari … Začelo mi je prihajati do živega, saj vem, da se bo to po vseh verjetnosti tudi zgodilo. Izgubila ga bom prej, kot bi ga, če bi bila enake starosti. Ampak jaz razmišljam drugače. Razmišljam, da je bolje imeti kratko čudovito življenje z nekom, ki ti predstavlja sorodno dušo, kot pa dolgo življenje z nekom, ki ga imaš sicer rad, ampak veš, da ni to točno to kar si želiš. Poleg tega, nikoli ne veš, kaj se bo v življenju zgodilo in ni garantirano, da se bom s partnerjem postarala, če bova podobne starosti, saj se lahko zgodi marsikaj tudi mlajšim ljudem … In zato partnerja ne želim zapustiti samo zaradi mnenja drugih. Ampak zdaj me zanima vaše mnenje glede tega. Bi v tem primeru morala poslušati druge? Ali je moje razmišljanje preveč naivno in nerealno? Prosim Vas za odgovor in se Vam že vnaprej zahvaljujem, saj sem resnično zmedena in ne vem, kaj naj naredim in komu naj prisluhnem.
Pozdravljena,
v prvi vrsti morate vsekakor prisluhniti sebi. In dobra novica je ta, da poznate že vse odgovore! Pravite, da vam je s partnerjem lepo, da sta se ujela, čutite z njim povezavo in imata skupne vrednote. Vse to so sestavine, ki so, poleg iskrene komunikacije, osnova za odličen partnerski odnos.
Pravilno razmišljate tudi, ko pravite, da človek nikoli ne more vedeti, ali se bo s partnerjem postaral ali ne. Razlogov za to je lahko, kot ugotavljate mnogo (in ne nujno edini tisti, najbolj očiten, da se bo, zaradi višje starosti, morda on poslovil pred vami) in res je, na mnoge od njih nimamo vpliva, zato se tudi s tem nima smisla obremenjevati v naprej.
Dobro je seveda, da se zavedate možnosti, da boste morda prej ostala sama zaradi razlike v letih, a enako dobro se je zavedati, da bomo nekega dne, mogoče že jutri, umrli tudi sami. To zavedanje nam da poglobljen občutek, da je treba izkoristiti vsak trenutek z našimi ljubljenimi osebami ter, da svoje življenje preživimo ob delu in aktivnostih, ki nam polnijo srce. To pa pravzaprav že počnete!
Ljudje imamo v življenju, resnično na razpolago za upravljanje, samo trenutek, v katerem živimo. Čeprav si radi domišljamo, da imamo kontrolo tudi nad prihodnostjo, je to prepričanje, žal, zgolj iluzija. Prihodnost se namreč še ni zgodila in zato ne moremo vedeti, ali bo za nas nekaj, kar danes smatramo za problem, takrat še vedno problem in obratno, ni nujno, da ne bo nekaj, kar nam danes ne predstavlja problema, že jutri postalo problem. Zakaj bi si torej ustvarjali težave in se obremenjevali z nečem, na kar v tem trenutku ne moremo vplivati?
Zato tudi ne vidim razloga, da bi morala danes sprejemati kakršne koli odločitve glede partnerja, drugačne od tistih, ki jih čutite v vašem srcu. Če se imate torej v tem trenutku s partnerjem lepo in je odnos na splošno zadovoljujoč za vas, kot pravite, ne vidim smisla, da ta odnos prekinjate zato, ker so vam ljudje okoli vas, uspeli vcepiti dvom glede vajine razlike v letih. Razen seveda, če po tehtnem razmisleku pridete do spoznanja, da ta razlika ali kaj drugega v vajinem odnosu, kar so izpostavili drugi, predstavlja problem tudi za vas.
Treba je namreč biti pošten do sebe in do dejstva, da so tuja mnenja pogosto lahko dobrodošel pokazatelj morebitnih težav, ki jih morda sami ne vidimo, ker smo preveč vpeti v situacijo. Zato nam ljudje s svojim drugačnim pogledom na situacijo, lahko podarijo dragocen vpogled v svoje življenje, odnose, dano situacijo, z drugačnimi očmi. Ampak seveda samo v primeru, da smo odprti za to in pri sebi preverimo, če je morda kaj na tem kar ljudje govorijo.
A tudi tu vam gre pohvala, saj ste naredila prav to. Večkrat ste slišala pomisleke glede vajinih let, kar vam sprva ni bilo všeč, vendar ste to kljub vsemu vzela resno in preverila pri sebi, kaj čutite glede tega. Ugotovila ste, da čutite drugače, kot govorijo drugi in, da je ta odnos za vas zadovoljujoč. Zdaj pa je pomembno, da zaupate tem svojim občutkom in ljudi preprosto zaustavite pri tem, da vam še naprej vsiljujejo svoje mnenje.
Pri čemer se morate zavedati, da bo verjetno takih in drugačnih pripomb in poskusov prepričevanj, s strani ljudi okoli vas, še veliko. Dejstvo je namreč, da ljudje hitimo “popravljati” stvari ki se nam ne zdijo običajne. In 20 let razlike med partnerjema je žal, še vedno neke vrste”tabu”. Enako kot par, ki nima otrok, rasno mešani pari, istospolno usmerjeni pari in mnoge druge kombinacije, ki se ljudem še vedno ne zdijo običajne.
Ljudje pri tem izhajamo iz svojega življenja, prepričanj, strahov in tudi predsodkov in si samo zato, ker se nam, nekaj ne zdi “normalno”, prepogosto jemljemo pravico, da drugim govorimo, kako je prav in kako bi morali živeti svoje življenje. Seveda to ni pošteno in si te pravice ne bi smeli jemati, a na žalost tako je in bo verjetno vsaj v nekaterih segmentih naših življenj, kljub vedno večji odprtosti družbe, tudi ostalo. Zato je še toliko bolj pomembno, da zaupate vase in v svoje odločitve. Tako vas bodo pripombe drugih ljudi manj prizadele, saj boste v sebi čutila, da je odločitev, da ostajate z vašim partnerjem, za vas prava in boste, v tem občutku našla tudi vso potrebno trdnost, da boste lahko na pripombe drugih rekla: “Ko jih je**!”
Sčasoma boste ugotovila, da vas njihova mnenja in pripombe ne bodo več toliko načela, ljudje pa se bodo posledično, ko bodo videli, da ste sigurna vase in v svoje odločitve, preprosto naveličali in sprejeli vaše življenje takšno, kakršnega ste izbrala. Najboljše merilo za vaše odločitve naj bo zato, še naprej, obrat k sebi! Dokler se torej počutite, da je vaše partnerstvo za vas zadovoljujoče, se odločajte za odnos. In, če boste kdaj začutila, da vas ne osrečuje več, boste takrat sprejemala drugačne odločitve!
Pri čemer vam želim predvsem veliko moči, da boste lahko, kljub negativnim mnenjem okolice, v vsakem trenutku, ostala zvesta svojim občutkom!