Ali pri vstopu v terapijo z vami podpišemo pogodbo o sodelovanju, kot to zahtevajo nekateri terapevti?

Da. Pri meni se klienti s pogodbo sicer ne zavežete za sodelovanje v obliki vnaprej določenega števila ur, morajo pa vsi klienti podpisati izjavo oz. terapevtski dogovor, s katerim se strinjajo s splošnimi pogoji sodelovanja. Gre predvsem za informacije, ki ščitijo tako klienta kot terapevta v skupnem sodelovanju, npr. o tem, po katerih etičnih standardih se ravnam, kako postopam v primeru zamujenega termina, kakšna je cena in trajanje terapije, kako skrbim za varovanje osebnih podatkov itd. Oba obrazca si lahko ogledate na tej strani, pod naslovom potek terapije.

Ali se moram pri vas zavezati za večje število terapij?

Ne. Sama od klientov ne zahtevam vezave v obliki določenega števila ur terapije iz več razlogov: prvi je ta, da po nekaj srečanjih klient mogoče ugotovi, da ne želi sodelovati z mano, ker si karakterno, zaradi različnih vrednot ali kako drugače ne ustrezava, drugič, ker je praktično nemogoče oceniti, koliko terapij posameznik potrebuje za doseganje svojega cilja in bi bilo kakršno koli določanje tega števila ugibanje, tretjič, ker verjamem, da ljudje, ki se odločijo za resno delo na sebi, ne potrebujejo zunanje motivacije za vstop v terapijo, ampak bodo opravili toliko terapij, kolikor bodo čutili, da jih potrebujejo.

Je pomembno, kako pogosto hodim na terapije?

Iz vidika izkušenj, ki jih imam z delom s klienti, in svojih izkušenj obiskovanja osebnih terapij, bi bil moj odgovor na to vprašanje naslednji: v primeru, da želite resno delati na sebi in ne samo reševati določenega akutnega problema, se je na začetku pametno odločiti za redno obiskovanje terapij, kar lahko pomeni enkrat tedensko ali enkrat na dva tedna. Tako se namreč sproti rešijo vse akutne teme in se začnejo nato odpirati tudi ostale vsebine, ki so pomembne za vaš napredek in do katerih morda s priložnostnimi terapijami ne bi prišli. V vsakem primeru pa je tempo in s tem pogostost terapij zelo odvisna od posameznika: koliko zmore, kako hitro lahko nekaj sprocesira, koliko si upa … Delo na sebi je namreč lepo in zelo nagrajujoče, a hkrati tudi naporno. Zato je pomembno, da si postavite tempo, ki vam ustreza, torej, da si ne naložite preveč in se npr. tedensko udeležujete terapij in potem od srečanja do srečanja ne uspete predelati vsebin, ki se vam odpirajo. Pomembno pa je tudi, da na terapije ne hodite preredko in nato obupate, preden pride do sprememb. Torej gre za lastno presojo, pri kateri vam seveda lahko pomagam s svojo oceno na podlagi tega, kako vas vidim na terapiji.

Koliko terapij je potrebnih, da učinkovito razrešim svoj problem?

Na to vprašanje je praktično nemogoče odgovoriti. Napredek je popolnoma odvisen od vsakega posameznika, njegovih življenjskih izkušenj, trenutne življenjske situacije, njegovih osebnostnih lastnosti ter osebnostnih kompetenc, ki jih je pridobil skozi življenje, ter seveda od stopnje težavnosti problema, s katerim se klient oglasi na terapiji. Zato bi bilo kakršno koli napovedovanje obsega terapij neprofesionalno in tudi nemogoče. Za resno delo na sebi drži, da mora biti terapija kontinuirana in razporejena skozi vsaj nekaj mesecev, vendar pa za razreševanje posameznega problema morda vključitev v redno terapijo ni potrebna. Zato, če čutite, da imate nek problem, pri katerem bi vam prav prišla pomoč, je zato vedno dobrodošlo, da se oglasite na terapiji. Tam si namreč skupaj ogledamo naravo vašega problema, vas poskušamo razbremeniti ter ugotoviti, kje so korenine za nastalo situacijo. Na podlagi tega vam lahko podam svoje mnenje o tem, na čem bi bilo treba delati, na podlagi česar se lahko sami odločite, ali se vam zdi, da bi s terapijami nadaljevali, ali vam je zadostoval enkraten obisk terapije. V vsakem primeru pa sama pravim, da je bolje enkrat kot nobenkrat. Včasih je že obisk ene terapije dovolj, da se življenje posameznika drastično spremeni, ker ljudje včasih potrebujemo samo drugačen pogled na situacijo in se celotna percepcija zamenja. Če čutite, da bi želeli delati na katerem od problemov, vendar še niste prepričani, da bi se z njim oglasili na terapiji, se lahko naročite na brezplačni 20-minutni telefonski posvet na tej povezavi.

Imam partnerski problem, vendar moj partner/partnerka ne želi priti na terapijo. Ali se lahko oglasim sam/a?

Moj prvi odgovor je, da poskusite še enkrat partnerja prepričati, da se oglasi z vami. Pri tem je pomembno razumeti partnerjev odziv, ki je popolnoma razumljiv, saj se partnerji po navadi bojijo, da se bo na terapiji iskalo krivca za nastale težave in temu bi se seveda vsak želel izogniti. Na srečo to, da bi iskali krivca, nikakor ni namen terapije, ampak je namen predvsem, ta, da oba partnerja dobita svoj prostor, predstavita svoje videnje problema, občutke, ki se jima ob tem porajajo ter dobita pomoč pri tem, da svoje občutke skomunicirata na način, da sta oba videna in slišana. Hkrati pa tudi, da se naučita prepoznati negativne interakcijske vzorce med sabo in razvijeta nove, bolj pozitivne načine interakcije.
Ker pa prepoznavanje interakcije ni mogoče v tolikšni meri, če je en partner odsoten, je resnično pomembno, da sta v primeru partnerskih problemov na terapiji prisotna oba, saj ima v tem kontekstu ključ za rešitev težave vedno tisti partner, ki na terapiji ni prisoten.
In če dodam še, da iz izkušnje iz moje terapevtske pisarne, partnerji, ki so se le s težavo pustili prepričati v terapijo, po navadi najbolj glasno navijajo za nadaljnje terapije, bo tudi to mogoče dodatna vzpodbuda, da partnerja še enkrat povabite na terapijo. Razlog je po navadi ta, da so bili na terapiji nekateri od njih prvič v življenju zares slišani.

Kdaj je zadnji rok, da odpovem svoj termin v primeru, da se ne bom uspel udeležiti terapije in ali obstajajo kakšne finančne posledice odpovedi termina?

Vse kliente prosim, da svojo odsotnost sporočijo čim prej, ko je to mogoče. Seveda v primeru nekaterih izrednih situacij višje sile to ni mogoče, ampak načeloma za odpovedovanje terminov velja pravilo, da je terapije treba odpovedati vsaj 24 ur pred dogovorjenim srečanjem. V tem primeru lahko namreč vaš termin še oddam drugemu zainteresiranemu klientu in v tem roku odpovedi za klienta tudi ni finančnih posledic. V primeru odpovedi manj kot 24 ur pred srečanjem, se klientu zaračuna polna vrednost terapije.

Kako vem, kdo je primeren terapevt zame?

Ker je situacija v Sloveniji glede tega sorazmerno neurejena, je težko oceniti, kdo je in kdo ni primeren terapevt. Zato bi vam priporočala, da pri izbiri terapevta gledate na štiri pomembne stvari. Prva in najbolj pomembna je seveda izobrazba terapevta, preverite, katero fakulteto ima narejeno (za nadaljevanje poklicne poti v smeri psihoterapije je potrebna fakulteta družboslovne smeri, v primeru, da vaš terapevt le-te nima, mora imeti opravljeno dodatno dveletno izobraževanje iz propedevtike) in ali je njegovo dodatno izobraževanje za psihoterapevta vsaj 4-letno in ustreza standardom katere od evropskih zvez za psihoterapijo. Druga zelo pomembna zadeva je osebnost in etična drža terapevta, pri čemer je seveda najbolj pomembno, ali se ujameta ali ne, takoj za tem pa tudi, po katerih etičnih standardih se vaš terapevt ravna. Terapevti se moramo namreč držati določenih etičnih standardov, kot npr. varovanje osebnih podatkov, načelo zaupnosti, načelo profesionalnosti idr., pri katerih imamo nekatere dolžnosti ter prepovedi. Med drugim se ne smemo zapletati v osebne ali celo intimne odnose s klienti, ne smemo govoriti o klientih in vsebinah naših pogovorov z njimi z drugimi, moramo hodit na redne supervizije, skrbeti za varovanje osebnih podatkov idr. Kršitev katerega koli od teh etičnih standardov lahko pomeni rdečo zastavo in kaže na neprofesionalnost vašega terapevta. Naslednja stvar, o kateri se je dobro pozanimati, preden se vključite v terapijo, pa je tudi teoretska smer terapije, ki vam bi najbolj ustrezala oz. imeti to dejstvo, da obstajajo različni pristopi, v mislih, če vam npr. terapevtov način dela ne ustreza, saj tako lažje ocenite, ali je problem v terapevtovi osebnosti ali vam ni blizu pristop, po katerem se ravna. V primeru slednjega bi bilo mogoče poleg terapevta smiselno zamenjati tudi terapevtsko smer. Zadnja stvar, ki se meni osebno zdi pomembna, pa je, da vam terapevt za svojo storitev izda račun. S tem na nek način kaže na svojo moralno držo, kot tudi, da stoji za svojimi dejanji. Kako naj namreč terapevt svoje kliente spodbuja k lastni odgovornosti, če le-ta ne sprejme svoje, ki jo ima do sebe in do države?

Kaj pomeni načelo zaupnosti?

Terapevti smo zavezani k molčečnosti, enako kot zdravniki. To pomeni, da se o svojih klientih in vsebini pogovora z njimi ne smemo pogovarjati z nikomer. Edina izjema je pogovor na superviziji, katere namen je premagovanje lastnih ovir za uspešen razvoj terapije, vendar smo v teh pogovorih vedno dolžni spremeniti podatke na način, da klienta ni možno prepoznati v realnem življenju.
Drugi primer izjeme pa je uporaba v strokovne namene (npr. za predavanja, članke, knjige, študije primera), vendar vas je v tem primeru, torej če bi vaš terapevt želel kako drugače uporabiti vaše podatke, terapevt dolžan o tem obvestiti oz. pridobiti vaše dovoljenje in seveda spremeniti vaše osebne podatke do te mere, da vas iz pripovedi ni možno prepoznati.

Kaj pomeni, da se redno udeležujete supervizij?

Gre za to, da imamo tako kot klienti v procesu terapije tudi terapevti svoj proces. V pogovoru s klienti se nam namreč tudi terapevtom zbujajo različni občutki, včasih ne vemo, kako naprej s terapijo, včasih se ujamemo v svoje vzorce, ki se nam odprejo v pogovoru s klientom, ker nas spominja na katerega od naših pomembnih drugih itd. V naši smeri sicer lahko o teh občutkih s klientom odprto komuniciramo in so tudi zelo pomemben del terapije, vendar pa terapevtu kljub temu ti občutki nikakor ne smejo biti v napoto pri delu s klientom. In da bi bili ti naši procesi čim manj v napoto procesu klienta v času, ki je namenjen njemu, se terapevti udeležujemo rednih supervizijskih srečanj, kjer pravzaprav s starejšimi in bolj izkušenimi kolegi govorimo o svojih težavah, s katerimi se srečujemo v terapevtski vlogi. Pri tem pa poleg lastnega terapevtskega procesa, ki prinese uvide vase in v svoje procese, dobimo tudi napotke za nadaljnje delo s klienti.
Redno udeleževanje pa pomeni, da se s supervizorjem srečamo na določeno število opravljenih ur terapij s klienti.

Na zadnji terapiji pri vas me je nekaj močno razjezilo, sedaj nisem prepričan, če bi se na terapijo še vrnil, kaj naj naredim?

Vedno je najbolje, da svoje občutke delite z mano. Najprej seveda zato, da lahko skupaj preveriva, kaj se je zgodilo in kakšna je bila moja vloga v situaciji, za katero se, če je moja odgovornost, za nastalo situacijo seveda opravičim. Vendar tudi zaradi tega, ker so take situacije vedno najbolj kakovosten material za delo na terapiji v tukaj in zdaj. Samo če poveste, kaj se dogaja v vas, lahko namreč pogledamo, kaj se je takrat, ko ste se razjezili, zgodilo in kaj se dogaja sedaj v vas. Hkrati pa s tem dobimo tudi vpogled v to npr. kako ravnate z jezo, zakaj jo ali je ne izrazite takoj, ko se pojavi, ali se vedno, ko postanete jezni, oddaljite, prekinete stike ipd. Iz takih situacij lahko včasih za osebni napredek klienta potegnemo več kot prej v enem letu terapij. Zato res vabim svoje kliente, da so iskreni o svojih občutkih, doživljanjih, še posebej, kadar so v zvezi s terapevtom, torej v tem primeru z mano.

Pri vas sem bila na nekaj terapijah, vendar mi vaš način dela ali osebnost ne ustreza, kaj naj naredim?

Moja želja je, kot pri prejšnjem vprašanju, da mi to in tudi druge občutke, ki jih doživljate v zvezi z mano, kar se da direktno sporočite. Tako lahko konkretno in skupaj preveriva, ali je morda problem v tem, da smo se dotaknili za vas občutljive teme in je morda ta negativen občutek samo odpor pri terapiji, ali pa se karakterno ali v načinu dela resnično ne ujameva. V primeru prvega lahko to pomeni preboj v terapiji, v primeru drugega pa vam lahko pomagam poiskati drugega terapevta ali drug terapevtski pristop, ki bi vam morda bolj ustrezal.

Imate kakšno vprašanje, na katerega še nisem odgovorila v zgornjem besedilu?

Vabim vas, da mi ga pošljete na [email protected] in z veseljem vam bom odgovorila nanj.