Terapije

Ljudje se za terapije odločamo iz različnih razlogov, po navadi pa je glavni ta, da v življenju pridemo do določene življenjske situacije (naj bo to bolezen, slabi odnosi, težke življenjske situacije, občutki depresije ali drugi), ko se sami ne počutimo dovolj kompetentne, da bi lahko to svojo situacijo spremenili, sprememba pa se nam zdi ključna za nadaljnje življenje.

Zato je največje darilo terapije klientom, da jim ponudi novo izkušnjo v odnosu z drugimi in s sabo, s katero pridobijo drugačen pogled na svojo situacijo in hkrati nove možnosti za bolj pozitivno delovanje, odzivanje, reševanje težav, komunikacijo in interakcijo v odnosih s svojo družino, prijatelji in drugimi ter boljše razumevanje sebe in drugih.

Je pa danes odločitev za terapijo žal še vedno pogosto zadnja opcija, za katero se ljudje odločijo oz. se zanjo odločijo, ko so že v veliki stiski zaradi svojih težav. Pravijo, da so upali in želeli, da bi svoje težave rešili sami, vendar se jim ni izšlo in v tem priznanju je vedno slišati samokritičnost in sram.

Vsem povem, da se sama ne čudim dejstvu, da svojih težav ne znamo reševati sami, saj nas tega na naši življenjski poti ni naučil nihče: ne starši, ne šola, niti fakulteta ali druge institucije ali posamezniki, s katerimi smo v stiku v času našega odraščanja. Vsaj v večini primerov ne.

O konfliktih, komunikaciji, čustvih, o odnosih, partnerstvu in drugih psiholoških temah se skoraj nikoli in z nikomer v času našega odraščanja ne pogovarjamo in o njih se lahko učimo zgolj in izključno iz zgledov, ki so nam na voljo v okolju. Ti pa so včasih boljši, včasih slabši, odvisno od okolja, v katerem odraščamo, tisto, ki nam je dano in ga ne moremo sami izbrati.

Zato je poiskati pomoč pri terapevtu modra in ne sramotna odločitev, saj smo terapevti ljudje, ki smo se izobraževali iz področja človeške psihe in odnosov in zato lahko uspešno pripeljemo posameznika do nove izkušnje ter posledično pozitivnih sprememb na vseh področjih njegovega življenja.

In najlepši, najdragocenejši in tudi najpomembnejši del terapije oz. dela z ljudmi je po mojem mnenju odnos, ki se vzpostavi med terapevtom in klientom. Takrat se namreč na rahlo odprejo vrata v oba svetova: klientovega in terapevtovega. In ko vstopiš, se razkrijejo vse pomembne informacije, ki so potrebne za napredek (pri obeh). Zato pravim, da sta v terapiji vedno oba: klient in terapevt. Skupaj in z vsem, kar sta.

Če niste prepričani, ali bi vam (psiho)terapija lahko pomagala pri razreševanju vaših težav, se lahko na tej povezavi naročite na brezplačni 20-minutni telefonski pogovor z mano.

Kliente na prvem srečanju seznanim s svojim načinom dela, splošnimi pogoji sodelovanja, etičnimi standardi, po katerih se ravnam ter o varovanju osebnih podatkov.

Nato s klientom skleneva terapevtski dogovor. Pogoje sodelovanja si lahko ogledate na tej povezavi (in lahko prinesete natisnjenega in že izpolnjenega na terapijo, da prihranimo dragoceni čas): Terapevtski dogovor

Ko opravimo formalnosti, se s klientom pogovoriva o razlogih za vstop v terapijo in pričakovanjih glede le-te. Nato pa se lotiva prve terapije.

Terapija vsebinsko poteka tako, da klient (oz. partnerja, družina, tim) opiše svoj problem, s katerim prihaja na terapijo, na podlagi katerega se razvije terapevtsko delo, katerega namen je osvetliti situacije, v katerih se problem pojavlja, poiskati vzroke za težavo, s katero se srečuje klient ter mu pomagati ozavestiti lastne mehanizme, vzorce, prepričanja, zaradi katerih se s težavo srečuje. Namen terapije je poiskati nove, bolj zdrave načine, s katerimi se bo klient na okoliščine, ki so v preteklosti rezultirale v težavo, lahko bolj produktivno odzival in se s tem izognil ponovitvi težave.

Terapije in s tem vsi pogovori v sklopu terapije potekajo pod strogim načelom zaupnosti, kar pomeni, da vse, kar se pove na terapiji, ostane med klientom in terapevtom. Terapevti se o vsebini srečanj ne smemo pogovarjati z nikomer, razen v superviziji, ko smo dolžni osebne informacije klientov prilagoditi tako, da ni možno prepoznati prave identitete klienta.

Terapija poteka 60 minut. Na željo klienta jo lahko podaljšamo (za več informacij si oglejte posamezno vrsto terapije, kjer so na dnu opisa označene navedene tudi cene terapij in ostali podatki).

Pri svojem delu uporabljam principe geštalt izkustvene družinske terapije in psihoterapije, ki izhajajo iz dela Valterja Kemplerja.

Pristop verjame, da je treba težave reševati v sedanjem trenutku in da problemi vedno nastanejo v odnosu, zato ne “zdravi” posameznika ali njegove preteklosti, temveč odnos (med ljudmi ali do dogodkov).

To dosežemo tako, da terapevt opazuje posameznika v njegovem gibanju, govorjenju in vedenju ter načinu, kako vstopa v odnos s terapevtom, svojimi družinskimi člani, partnerjem ali drugimi prisotnimi in tudi kako pristopa k življenjskim dogodkom.

Terapevt je pri tem pozoren na lastne občutke in le-te s klientom tudi deli. Predvideva namreč, da klient podobne odnose, kot jih vzpostavi s terapevtom, vzpostavlja tudi z drugimi ljudmi, zato so te povratne informacije terapevta lahko zelo dragocene za klienta, saj ga pogosto pripeljejo do uvidov o sebi.

Princip sicer izhaja iz geštalt terapije, katere začetnik je Fritz Perls, ki je znan po tehniki vročega stola in pri katerem se v večji meri kot pri izkustveni geštalt terapiji uporablja za delo različne vaje in delo s telesom.

Glavna predpostavka geštalta je namreč ta, da obstaja v človeku naravna težnja k razvoju in uresničitvi lastnega potenciala in eden od osnovnih ciljev geštalt terapije je kakovost zavedanja, ki klientu odpira možnost izbire in s tem prevzemanja odgovornosti za oblikovanje lastnega življenja.

Nekatere geštalt vaje za doseganje zavedanja pri svojem delu uporabljam tudi sama, saj verjamem, da imajo čudežno moč pri osvetljevanju podzavestnih dogajanj v posamezniku.

Geštalt je po mojem mnenju izjemen pristop, ki večino časa deluje v trenutku – tukaj in zdaj, v preteklost pa posega zgolj toliko, kolikor je potrebno za lažje razumevanje trenutne situacije in se nato vrača v sedanjost, kjer se odvija tudi “zdravljenje”.

Pri svojem delu pa včasih uporabljam tudi nekatere druge pristope, ki lahko v posameznih situacijah pomagajo klientom do lažjega razumevanja sebe, svojega telesa, tudi svojih bližnjih. Večinoma so to elementi joge, različne tehnike sproščanja, vaje iz drugih terapevtskih pristopov in podobno, vendar kljub temu osnova mojega dela ostaja princip geštalt izkustvene terapije.

Več o samem pristopu geštalt izkustvene družinske terapije in geštalt terapije si lahko preberete tudi na  tej in tej povezavi, sicer pa sem za vsa vaša vprašanja dosegljiva na e-poštnem naslovu [email protected].

Če niste prepričani, ali bi vam pristop dela ustrezal, se lahko prijavite na brezplačen 20-minutni telefonski posvet, v katerem opravimo “kratko terapijo”, iz katere lahko dobite približen občutek o tem, kako terapije potekajo in ali bi vam moj način dela ustrezal. Na pogovor se lahko naročite tukaj.

Upoštevanje etičnih standardov je po mojem mnenju izrednega pomena, saj se med terapevtom in klientom vzpostavi zelo oseben odnos, ki ob neupoštevanju etičnih standardov s strani terapevta lahko vodi do poslabšanja klientovih težav ali celo ustvari nove. Pri tem je klient pogosto prepuščen sam sebi, saj se na osebo, ki ji je zaupal, ne more več zanesti.

Ko se odločate za terapijo, je zato pomembno preveriti, po katerih etičnih standardih se ravna vaš terapevt, član katerih organizacij je in tudi, ali je sploh primerno izobražen za delo terapevta (psihoterapevta, družinskega terapevta).

To je izredno pomembno, saj ste s tem, ko je vaš terapevt primerno izobražen, tudi včlanjen v priznane organizacije in zavezan njihovim etičnim standardom, hkrati zavarovani tudi klienti, saj se v primeru zlorab le-teh lahko pritožite pristojnemu organu posamezne zveze.

V primeru, da ugotovite, da vaš terapevt nima primerne izobrazbe, je ob začetku terapije treba razmisliti in sprejeti tveganja, ki prihajajo iz tega naslova.

Sama pri svojem delu uporabljam etične standarde naslednjih organizacij, ki si jih lahko ogledate s klikom na ime organizacije:

SLOGES (slovenska krovna zveza za geštalt terapijo)
EAGT (evropska zveza za geštalt terapijo)
EAP (evropska zveza za psihoterapijo)

Ravnam pa se tudi po:

– Kodeksu etičnih načel v socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 59/02);
– Zakonu o varovanju osebnih podatkov (ZVOP-1-UPB1)

Več o meni in moji izobrazbi ter ter pridobljenih certifikatih na  tej povezavi.