Članek je bil objavljen v reviji pogled in na portalu www.mladinska.com. Preberete ga lahko tudi na tej povezavi.
Letošnje leto je posebno v vseh pogledih. In če nas je česa naučilo, nas je tega, da moramo spoštovati naravo, skrbeti za svoje zdravje, biti zadovoljni z majhnimi stvarmi ter ceniti ljudi, ki jih imamo v svojem življenju!
Morda je ravno zato letos pravi čas, da prevetrimo tudi naše praznične navade, ki smo jih v življenju posvojili za svoje, čeprav nas morda nikoli niso osrečevale.
Praznični stres
Ko pomislimo na praznike, večina med nami pomisli na božično dekoracijo, druženja s prijatelji in družino, na koncerte, zabave in seveda: darila! A ko pomislimo malo bolje, se spomnimo tudi na:
- »razbijanje« glave s tem, kaj komu kupiti,
- na stres ob nakupovanju daril,
- na prazen bančni račun po koncu praznikov,
- na slabo voljo in prepire,
- na izčrpanost in, nenazadnje,
- na prebavne težave.
Zakaj torej, kljub temu, da se ob koncu vsakega leta po praznikih počutimo približno enako slabo, naslednje leto spet naredimo vse popolnoma enako?
Ker se spodobi
Na podlagi odnosov ter izkušenj, ki smo jih doživeli med odraščanjem, ponotranjimo glasove in vrednote naših bližnjih, ki v obliki »naših« prepričanj o tem svetu nato usmerjajo naše življenje. Od tega, kakšne informacije, navodila, usmeritve in prepovedi smo poslušali, je odvisno, koliko si »upamo« v svojem življenju ravnati po svoji volji in koliko nas usmerjajo ta zakoreninjena prepričanja. Če smo v mladosti pogosto poslušali stavke, kot so:
- »Ne spodobi se…«,
- »Ne smeš tako!«,
- »Moral bi…«,
je velika verjetnost, da je večina naših dejanj še vedno usmerjana s strani drugih.
Se ravnamo po sebi?
Če želite uvesti praznične spremembe, je zato treba najprej pri sebi preveriti, kakšen je naš odnos do praznikov. Nas praznične aktivnosti veselijo (in prosim, bodite iskreni) ali je to le nekaj, kar se pač mora, se spodobi? Če nas praznične obveznosti iskreno veselijo, super.
A redki so primeri, ki so jim všeč prav vsi deli praznikov, pa si, zaradi zakoreninjenih prepričanj in strahu pred odzivi, ne upajo narediti sprememb. Kaj vas torej ovira pri tem, da bi, recimo, letos izpustili kakšno praznično druženje, ne bi kuhali praznične večerje ali celo ne bi kupili daril?
Idealni prazniki
Kakšni bi bili vaši idealni prazniki? Zapišite si na papir vse, kar bi si želeli ohraniti, in vse, kar bi najraje izločili. Kako se ob tem počutite? Začutite svobodo? Bi bili to vaši idealni prazniki? Če ne, popravite seznam!
Dodelujte ga toliko časa, dokler ne bo predstavljal vaših idealnih praznikov! Ko bodo vaše misli v zvezi s prazniki na papirju, bodo veliko bolj realne in morda bodo prinesle dodaten zagon, da letos res naredite spremembo!
Strah pred odzivom
Kaj hitro pa pridemo do ovire, ki nas ponavadi odvrne od tega, da bi naredili odločilni korak: do dejstva, da moramo o svojih željah obvestiti družino in prijatelje. Bodo naše ideje sprejeli? Morda. Morda tudi ne. Utečene stvari, sploh tradicijo, je težko spreminjati! Vendar je mogoče.
Mogoče se bo z vašimi predlogi strinjal še kdo in jih bo lažje realizirati. Mogoče boste lahko sprejeli vsaj kakšen kompromis. Morda pa nad vašimi predlogi ne bodo navdušeni … A če jih ne boste predlagali, tega ne boste nikoli vedeli!
Najlepše darilo so lepi odnosi
Niso darila tista, ki naredijo praznike praznične. Vsi vemo, da se lahko z družino spremo tudi pred smreko obloženo z darili. Praznično vzdušje ustvarijo odnosi! Zato je cilj letošnjih praznikov namesto obdarovanja lahko ta, da se poskušamo s svojo družino zbližati.
To lahko dosežemo tako, da si namesto daril izmenjamo sporočila o tem, kaj nam pomenijo naši najbližji. Taka izmenjava je neprecenljiva: pogreje dušo in je hkrati darilo, ki si ga bodo obdarjenci zapomnili za vse življenje. V nasprotju z lanskim, ki so ga zagotovo že pozabili! Poleg tega nas nič ne stane, razen nekaj časa za razmislek o tem, kaj nam oseba, ki ji želimo predati sporočilo pomeni!
Predvsem pa ne pozabite: to, kar je zares pomembno je, da med prazniki in vsak dan našega življenja ohranjamo tisto, kar je bistvo božičnih praznikov: socialno bližino! Še posebej v času, ko moramo ohranjati fizično distanco!
PA ŠE:
Velik del letošnjega leta je spremljal občutek negotovosti glede prihodnosti in tudi za praznike, ki prihajajo ne moremo zagotovo vedeti, kaj nas čaka. A v letošnjem letu smo se že naučili, da je treba biti v življenju fleksibilen! Zato če nam korona ukrepi pokvarijo praznične načrte, ne obupujmo nad tistim, kar ni izvedljivo, temveč raje poiščimo tisto, kar je! Praznično druženje ni nujno vezano na dom, lahko se zgodi tudi na prostem: v gozdu, na pohodu, ob gledanju zvezd, morda ob kakšni adrenalinski aktivnosti, celo pod balkonom doma za ostarele, v katerem so naši stari starši ali tudi ljudje, ki jih ne poznamo, pa jim morda lahko s pesmijo, pogovorom ali kako drugače polepšamo praznične dni. Bodimo kreativni in solidarni.
