Mesar je bil presenečen, ko je videl psa, ki je vstopil v mesnico in ga je spodil ven. Vendar, se je malo pozneje pes vrnil. Radoveden, mesar pristopi k psu in vidi, da pes v gobcu drži papir. Vzame papir in na papirju piše: “Prosim, če lahko daste psu dvanajst klobas in dva kilograma svinjskega mesa. Pes ima v gobcu denar za vas.”
Mesar pogleda in v pasjem gobcu res zagleda denar. Vzame denar, da meso v vrečko in vrečko psu, ki jo zagrabi in odnese iz mesnice.
Mesar je nad tem tako presenečen, da se odloči zasledovati psa, da vidi, kaj se dogaja. Stopi za njim in vidi, da gre pes po ulici navzdol, pride do semaforja, spusti vrečko na tla, stisne gumb na semaforju in potrpežljivo počaka na zeleno luč. Potem pobere vrečko, prečka cesto, prispe na avtobusno postajo in prebere vozni red. Nato pes počaka na svoj avtobus. Ko avtobus pride na postajo, ga pes obide in pogleda, če je to njegova številka ter ugotovi, da ni, zato še naprej čaka. Ko pride naslednji avtobus, pes še enkrat preveri številko avtobusa in vstopi vanj. Avtobus počasi spelje, pes pa skozi okno občuduje naravo. Po krajši vožnji pes vstane, gre do vrat in pritisne na tipko “stop”. Izstopi iz avtobusa in nadaljuje svojo pot.
Mesar cel čas zasleduje psa, ki naenkrat zavije na dvorišče hiše. Prbliža se hiši, stopi do vrat, spustil vrečko s stvarmi ter se zaletel v vrata. Nič. Potem se zaleti še enkrat.. Nič. V hiši je vse tiho. Pes preskoči živo mejo, skoči do okna, nekajkrat udari z glavo v steklo in se potem vrne do vhodnih vrat. Lastnik hiše takrat odpre vrata, stopi ven in začne vpiti na psa ter ga brcati.
Mesar ga začudeno nagovori: “ Pa kaj je z vami? Vaš pes je pravi genij, vi pa ga brcate!? Kar zadeva mene, bi vaš pes lahko nastopil v kakšni oddaji na televiziji ali opravljal kakšno koristno delo…”
Lastnik pa mu jezno odvrne: “Genij? Ta pes? Lepo vas prosim! Že drugič ta teden je pozabil ključe doma!”
Nauk zgodbe: Če si še tak genij, vedno se bo našel nekdo, ki ne bo videl tvojih sposobnosti. Zato nikoli ne poskušajte dosegati tujih pričakovanj!
(Besedilo ni lektorirano.)